Prvič v zgodovini smo
svetovni javnosti predstavili
originalni inštrument PLS, ki je
– nameščen na sondi Voyager 1 –
zapustil naše osončje.

Po poročanju vesoljske agencije NASA je 25. avgusta 2012 vesoljska sonda Voyager 1 na razdalji več kot 19.000.000.000 km od Zemlje zapustila naše osončje. Na inštrumentu za merjenje solarne plazme je na sredini zlate ploščice vgravirano ime – Anton Mavretič.

Prof. dr. Anton Mavretič je nadvse prijazen in ugleden inženir elektronike, ki je bil rojen v Sloveniji, vendar že večino svojega življenja živi in deluje v ZDA. Prispeval je k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in Sončevem vetru. Čeprav znanstveniki Sončevega vetra še vedno ne razumejo v celoti, so instrumenti na vesoljskih plovilih Explorer 47Explorer 50Voyager 1, Voyager 2Space ShuttleWind in DSX, za katere jih je dr. Mavretič pomagal zasnovati, prispevali k temu, kar danes vemo o njem.

Kot projektni inženir je pri načrtovanju, testiranju in usposobitvi instrumenta vodil in integriral delo štirih inženirjev in približno šestih tehnikov, celoten projekt pa je bil pod vodstvom glavnega raziskovalca prof. Bridga.

PLS je sestavljen iz štirih Faradayevih kletk, ki merijo ionske in elektronske tokove v energijskem območju od 10 do 5950 elektronvoltov. Tri kletke so usmerjene proti Sončevemu vetru, medtem ko je četrta obrnjena vstran glede na smer Sončevega vetra, tako da gleda na vsakega izmed planetov, ki so del itinerarja obeh Voyagerjev, in pri tem zaznava elektrone.

Eden izmed najpomembnejših dosežkov PLS je bil izpolnjen ob dveh srečanjih z Jupitrom leta 1979. Vrhunec tega srečanja so bile meritve torusa plazme, oblaka ionov in elektronov, ki pod vplivom Jupitrove lune Io v obliki obroča obdaja planet. Drugi vrhunec so bile meritve materiala, ki odletava s Titana, Saturnove največje lune.

Voyager 2 so 20. avgusta 1977 izstrelili iz Cape Canaverala z nosilno raketo Titan-Centaur, Voyager 1 pa dva tedna kasneje, 5. septembra 1977. Vesoljski plovili sta v naslednjih dvanajstih letih potovali mimo Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna ter med poletom zbirali podatke.

Septembra 2013 je kaliformijski Jet Propulsion Laboratory objavil, da je vesoljska sonda Voyager 1 že eno leto predtem prečkala mejo našega osončja in tako postala prvi izdelek človeka, ki je zapustil vpliv našega Sonca.

Obe Voyagerjevi vesoljski plovili naj bi imeli dovolj pogonskega goriva in električne energije za delovanje vsaj do leta 2020. Takrat bo Voyager 1 19,9 milijard kilometrov od našega Sonca, Voyager 2 pa 16,9 milijard kilometrov od našega Sonca. Podatki PLS znanstvenikom pomagajo razumeti plazmo in Sončev veter znotraj njegovega energijskega območja.

O razstavi/

Razstava se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Antona Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij, med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Razstava je nastala v koprodukciji z MIT Museum.

Razstava VOYAGER/ DR. MAVRETIČ | 12. 10. 2013 – 30. 8. 2014 | Slovenski vrhovi/ DR. ANTON MAVRETIČ, avtorji: Miha Turšič, Dragan Živadinov in Dill Hunley | Zakladi modernosti/ VOYAGER, avtorja: Miha Turšič in Dragan Živadinov | Kompozitna projekcija/ VOYAGER/ 140 AU, avtorji: Špela Petrič, Miha Turšič, Maja Murnik | Sodelavci: Miha Tomšič, Slavko Glamočanin, Patrik Ritosa, Blaž Šef, Andreja Nastasja Terbos, Tilen Podergajs | Izvedba: RPS, Altos | Partnerji: M.I.T. Museum, Cambridge MA, M.I.T. Kavli Institute, Cambridge MA, Boston University, Boston MA, Applied Physics Laboratory, John Hopkins University, Laurel MD, Smithsonian Air&Space Museum, Washington D.C., NASA’s Goddard Space Flight Center, Greenbelt MD, NASA’s Jet Propulsion Laboratory, Pasadena CA, RTVSLO, Ljubljana, Belokranjski muzej, Metlika | Podpora:  Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

O filmu/

Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.

ico_rtv4d_loadingFilm si lahko ogledate tudi na
RTVSLO 4D portalu.

Film VOYAGER/ DR. MAVRETIČ | Scenarist: Miha Turšič | Režiser: Vladimir Bassara | Strokovna sodelavka-raziskovalka: Polona Balantič | Direktor fotografije in snemalec: Marko Kočevar Z.F.S. | Asistent snemalca: Marko Hutter | Montažer: Matjaž Jankovič | Kolorist: Tomaž Hajdarovič | Mojster zvokovne obdelave: Tom Lemajič | Glasba: Dario Seraval | Uporabljena glasba: Ljubavna pesem iz Rezije, izvajalci Beneški fantje; Orbitalizacija, izvajalec Dario Seraval | Grafični oblikovalec: Miha Turšič | V filmu so uporabljeni arhivski posnetki Dokumentacije TVS | Producent projekta: Matjaž Ham | Tajnica režije: Tadeja Jenić | Producent KSEVT: Miha Turšič | Producent RTVSLO: Jaka Hemler | Urednik: Peter Povh | Odgovorni urednik: Andraž Pöschl | Kulturni in umetniški program RTV Slovenija | © Produkcija KSEVT, Delak in RTV Slovenija 2013

Sorodne vsebine/

Poleg predstavitve dela dr. Mavretiča in obstoječe znanstvene tehnologije v vesolju je KSEVT s projektom VOYAGER/140AU  vstopil v raziskovanje umetniških praks v vesolju, kompozit umetnosti in znanosti ter procese kulturalizacije znanosti.

Po več kot pol stoletja izrednih dosežkov na področju raziskovanju vesolja nagovarjamo širšo vesoljsko javnost, da prepozna umetnost in humanistiko kot razvojni praksi, ki dopolnjujeta obstoječi polji vesoljske znanosti in tehnologije, in ju tako vključi v vesoljske programe.

Umetnost je konstitutivna praksa, ki omogoča entitetam, da raziskujejo in se izražajo kot človeške. Obstoječi vesoljski programi se osredotočajo predvsem na to, kako razumeti najbolj oddaljena obdajanja in kako razviti tehnološke rešitve, prezrejo pa, kako pomembno je vključevati umetniške razvojne prakse in metodologije, ki bi jih lahko strnili v vprašanje: Kako je biti človek v vesolju?