Premiera petdesetletnega gledališkega projektila NOORDUNG::1995-2045 je bila 20. aprila leta 1995 v Ljubljani.

Na osnovi recenzije Jean-Pierra Thibaudata, ki je izšla 5. maja leta 1995 v časopisu Libération v Parizu, je bil Dragan Živadinov leta 1998 vpoklican na selekcijo za civilnega kozmonavta. Na koncu izbirnega procesa je bil povabljen v dvanajstčlansko skupino kandidatov. Istega leta v Centru Jurija A. Gagarina za usposabljanje kozmonavtov v Zvezdnem mestu tudi uradno postane kandidat kozmonavt. Leta 1999, tik pred iztekom tisočletja, izvede prvo predstavo v breztežnosti: BIOMEHANIKA NOORDUNG postane prva gledališka predstava v pogojih gravitacije nič.

Ker so prvotna scenografija in kostumi leta 1997 zgoreli v požaru v SNG Drama Ljubljana, je bila prva ponovitev 20. aprila 2005 z matičnega odra prestavljena v hidrolaboratorij Zvezdnega mesta, na model Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Skupina umetnikov Zupančič::Turšič::Živadinov je začela razvijati postgravitacijsko umetnost, umetnost, ki nastaja v pogojih brez gravitacije.

Z namenom omogočanja sistematičnega izvajanja umetniških projektov v izvenzemeljskih pogojih skupina postgravitacijskih umetnikov ustanovi KSEVT. V sodelovanju z arhitekturnimi pisarnami Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis ter Sadar+Vuga v letu 2012 odpre objekt za kulturalizacijo vesolja, kozmifikacijo umetnosti ter kompozit umetnosti in znanosti.

20. aprila 2015, ob 22.00, je v KSEVT, v Vitanju, na vrsti druga ponovitev petdesetletnega projektila.

Sledijo priprave na naslednje desetletje, na izvajanje kulturnega vesoljskega programa, na omogočanje umetniške produkcije na Mednarodni vesoljski postaji in vzpostavljanje umetniških vesoljskih tehnologij.

Dobrodošli v leto 2025!

Druga ponovitev, NOORDUNG:: 1995-2015-2045 | Biomehatronični projektil NOORDUNG:: 1995-2045 | 20. 4. 2015 ob 22.00 uri | KSEVT Vitanje | Koprodukcija: Zavod DELAK, Slovensko mladinsko gledališčeKulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij⎪Igralci: Milena Grm – syntapiens/umbot, Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Ivo Godnič, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Borut Veselko, Jonas Žnidaršič⎪Besedilo: Vladimir Stojsavljević (Ljubav i država – Ljubezen in država, 1980)⎪Atraktor: Dragan Živadinov⎪Supra-režiser: Marianne Wagner⎪Sorežiser: Jovan Stamatović – Karić⎪Vizualna režija: Dunja Zupančič⎪Kompozitne projekcije: Miha Turšič⎪Biotransmiter MG: Dunja Zupančič⎪Mehatronika MG: Janez Zupančič⎪Konstrukcija MG: Scenart⎪Koreograf: Marko Mlačnik⎪Glasba: Srečko Bajda (1995)⎪Vokalomaton: Dario Seraval⎪Zbor: Vokalna skupina Domen⎪Kostumi: Dunja Zupančič⎪Dramaturgija: Jana Pavlič (1995)⎪Lektorica: Mateja Dermelj (1995)⎪Umetniška produkcija: Blaž Šef⎪Produkcija: mag. Srečko Fijavž, Arno Lensky⎪Dokumentacija: Tone Stojko⎪Izdelava kostumov: Workman⎪Oblikovanje luči: Stage/si, Display⎪Odrske konstrukcije: Smrekca

Mi:: Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič

smo uprizorili 20. aprila 1995 ob 22.00 uri skupaj s štirinajstimi igralkami in igralci (Milena Grm-syntapiens/umbot, Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Rober Prebil, Borut Veselko, Jonas Žnidaršič)  gledališki biomehatronični projektil  NOORDUNG::1995-2045. Perspektiva gledalčevega pogleda je bila iz kupole vertikalno navzdol. Prva ponovitev predstave NOORDUNG::1995-2005-2045 je bila deset let kasneje na isti dan, ob isti uri z istimi igralci uprizorjena z istim tekstom v Zvezdnem mestu, v središču za usposabljanje kozmonavtov. Druga ponovitev bo deset let kasneje na isti dan, ob isti uri z isto metodo v KSEVT, v Vitanju. Tretja ponovitev bo leta 2025, četrta bo leta 2035 in zadnja peta, bo leta 2045. Če bo kdo od igralcev ali igralk v desetletnem intervalu umrl, ga bomo v njegovi misansceni (mise-en-scene) nadomestili z  daljinsko  vodenim abstraktom, znakom.

Če bo umrla igralka, bo njeno repliko nadomestila melodija, če bo umrl igralec, bo njegovo repliko nadomestil ritem. Leta 2045 bo v gledališkem biomehatroničnem projketilu NOORDUNG::1995-2045 na odru samo še štirinajst zankov, substitutov za telesa igralcev, ter glasba, ki bo nadomestila njihove replike.

Leta 2045 bo Dragana Živadinov substitute prepeljal z vesoljskim plovilom v ekvatorialno orbito ter jih namestili na štirinajstih točkah okrog planeta Zemlja.

Znak bo  tako v realnem vesolju postal umetniški satelit, umbot. Vsak od štirinajstih umbotov bo pošiljal na planet in v globino vesolja ”syntapiens” informacije o igralcu!

Leta 2011 nas je zapustila Milena Grm.

Mi:: Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič, se zavzemamo za abstraktno gledališče v pogojih gravitacije nič, za absolutni nič!